Velika Krpanova pot je pešpot. Namenjena je torej pohodnikom in zato ponekod teče po terenih, ki niso najbolj ali pa sploh niso primerni za kolesa. Namesto prenašanja biciklov na ramah sem se raje odločil za nekaj prilagoditev trase, ki so Veliko Krpanovo pot spremenili v Veliki Krpanov kolesarski krog.
Zaradi neprijetnih izkušenj izpred nekaj let, ko sem se lotil ene zahtevne trase, ne da bi vsaj približno vedel, kaj me na njej čaka, ter se na koncu zataknil v enih strmih klancih, ter dejstva, da se nas je o kolesarjenju dogovarjala večja skupina, sem se odločil, da si traso prej ogledam z avtom. V izogib neprijetnim presenečenjem in potencialnemu bentenju mojih kolesarskih sodrugov...
Krog sem torej konec aprila prepeljal s terencem in števec mi je nameril 108 km. Jasno mi je bilo, da bo za uspešen zaključek podviga potrebna dobra pripravljenost ali pa vsaj zvrhana mera trme. Ali pa oboje. Ugotovitve ob ogledu terena in spremembe originalne trase, za katere sem se odločil, so bile naslednje:
1) Velika Krpanova pot se začne na železniški postaji v Pivki in se konča na železniški postaji v Postojni. Ker se nihče od nas ni imel namena voziti z vlakom, smo začetek in konec postavili v Postojno. Zato pa bo treba iti s kolesi tudi od Postojne do Pivke, kjer bomo do Selc pri Pivki ovinkarili po stranskih cestah, da bi se izognili prometu, hkrati pa se bomo tudi ogreli za glavne izzive.
2) Začetek Velike Krpanove poti od Pivke do Zagorja vijuga po precej nedostopnih terenih, po katerih je s kolesom težko, zato sem se odločil, da gremo mi od Pivke do Zagorja po glavni cesti, ki sicer preko Knežaka pelje do Ilirske Bistrice. Tukaj bo potrebne nekaj discipline, da ne bi bil kdo povožen. Ker pa nas bo ta prilagoditev pripeljala malo stran od gradu Kalec, bo potreben krajši ovinek, če bi ga kdo hotel videti .
3) Traso bo treba prilagoditi tudi pri Vrhniki v Loški dolini, saj original zahteva vzpon po gozdni vlaki na cesto v Metulje, mi pa bomo naredili majhen ovinek preko Markovca. Ta prilagoditev bo imela dobro in slabo stran. Slaba je bila ta, da na ta način ne bomo šli mimo letos najbolj razvpite brunarice v Sloveniji, dobra stran pa ta, da nas bo pot vodila mimo gostišča Mlakar v Markovcu, ki je predvsem lokalno zelo znana gostilna. Ker je ravno nekje pri 60. kilometru, bo tu primerna točka za postanek in okrepčilo. Pri Mlakarju (znani so tudi pod imenom Teksas) delajo odlične pohorske omlete, kar je, kot je verjetno večini znano, kombinacija sadja, testa, smetane in sladkorja. Kot nalašč za energijo za naprej. Imajo pa seveda tudi druge dobrote. Tu bomo tudi že toliko v civilizaciji, da bo možno enostavno usmerjanje reševalcev, če se bo kdo prenajedel in omagal.
4) Odmik si bomo privoščili tudi na poti preko Slivnice od Radleka do Marofa, saj bomo šli po cesti namesto po gozdni vlaki, kjer rine original.
5) Zadnja sprememba se bo zgodila od Rakovega Škocjana do Postojne. Originalna trasa v Rakovem Škocjanu zavije navkreber na Kalič in potem še višje, da bi se spustila navzdol v Postojno. Ker tam ni moč voziti s kolesom in ker bomo verjetno že dovolj utrujeni, jo bomo mi od Rakovega Škocjana do Postojne mahnili po cesti, ki se sicer tudi vzpenja, a se vsaj spušča ne preveč vmes.
Trasa Velike Krpanove poti je sicer dobro označena s tablami in smerokazi in ne bi smelo biti težav z orientacijo v tistih delih, kjer se je bomo držali. To pa bo seveda večina. Manjši del poti je asfalt, velika večina je soliden makadam, nekaj je slabšega makadama, nekaj pa tudi kolovozov. Brutalnih vzponov ni, se pa pot kar naprej nekaj dviga in spušča. Vsaj v delno tolažbo nam je lahko bilo, da bo dvigov točno toliko kot spustov... Gorsko kolo je nujnost, eventuelno bi preživel tudi soliden treking.
Take so torej bile pred odhodom informacije o turi in na njih temelječ potovalni načrt. Treba je bilo le še počakati na primerno vreme in datum, ki bo večini ustrezal, do takrat pa pridno trenirati. Žal je bil, kot vemo, letošnji maj vremensko nikakršen, junija pa so bile težave s koordinacijo potencialnih udeležencev - s tem je vedno križ - zato se je zadeva zavlekla malo dlje, kot bi si želel.
-------------------------------------------------
Tako se je prvo tradicionalno kolesarjenje po Velikem Krpanovem kolesarskem krogu zgodilo šele v soboto, 26.6.2010. Udeležba je bila sicer - še posebej v luči obsežnega seznama naslovnikov usklajevalnih emajlov - dokaj skromna. Dva brata Novaka in jaz. A se je pokazalo, da je bila to prav posrečena kombinacija mladosti in energije, v podobi mlajšega brata Novaka, in zrelosti ter stabilnosti pri starejšem bratu Novaku in meni. Mlajši je, kot to mladost rada počne, na trenutke brezglavo skakal naprej v neznano, v izvidnico in za vabo medvedom, midva starejša pa sva zadevo umirjala in pomirjala, da ne bi ušla izpod nadzora. Glede na to, da smo prispeli srečno in brez hujših posledic, smo bili v tem očitno uspešni. Pri tem velja pripomniti, da je starejši brat Novak drobencljal na svojem kolesu zato, ker je bil solidaren z mano, in ne morda zato, ker ga je peza let že pritisnila ob pedale in kolesarski sedež; če bi hotel, bi prav lahko svojega mlajšega brata spravil v kozji rog.
Kolesarjenje je pravzaprav potekalo kar precej v skladu z mojimi predvidevanji. Le takoj po prvi uri, na odseku od Zagorja proti Juriščam, se mi je zgodil en klanec, ki je bil kar precej bolj strm od tistega, ki je bil v mojem spominu, pa še precej neprijeten zaradi grobega grušča. Tam se mi je zgodilo, da sem moral stopiti s kolesa in kakih 200 metrov prepešačiti. Me je malo sram, a pomagati se ni dalo. Sem se pa odločil, da za kazen ta klanec v naslednji ponovitvi izpustim in ga odsekam z bližnjico od Parij ali pa že kar od Pivke do Jurišč. Drži, s tem se bomo še bolj odmaknili od originalne Velike Krpanove poti, a teh odmikov je bilo že zdaj nekaj, tako ali tako pa se je Velika Krpanova (peš)pot reinkarnirala v Veliki Krpanov kolesarski krog, ki živi svoje življenje in ima svojo osebnost. Pač brez nesramnega klanca, ki naj za kazen sameva v svoji strmosti in gruščavosti...!
Vsega skupaj smo naredili 105,9 km, neto trajanje je bilo 6h45m. S starejšim bratom Novakom sva naredila en postanek dolžine 5 minut po dveh urah na Vrhu Korena (mlajši brat Novak je delal več daljših postankov, ker je naju čakal :-)), vsi skupaj smo se po treh urah in 53 minutah ustavili v Markovcu, kjer smo si v eni uri privoščili kosilo (jaz gobovo juhico in tretjino polovice - torej eno šestino - pohorske omlete, ob tem pa vodo, brata Novaka pa poleg tega še jelenčkov zrezek v omaki, skutine štruklje in radlerja - prav zdrav apetit imata, to je že treba ugotoviti). V naslednji uri se je pokazalo, da to vsaj v mojem primeru ni bilo najbolj pametno, saj takoj iz Markovca sledi dolg vzpon v smeri Loškega potoka (spet daljši kot v mojem spominu), noge so bile pa od vseh dobrot pretežke. Situacija se je izboljšala po kakšni uri, ko je očitno sladkor iz pohorske omlete začel izgorevati v mišicah. Privoščili smo si še en 20-minutni postanek na Dolenjem jezeru pri Cerknici za vodo in pivo, potem pa nas je čakala le še dobra urica do Postojne. Tam smo si v lokalu, od koder smo odrinili v neznano, privoščili še eno pivce in dva radlerja (tokrat sem bil do hmeljskih zvarkov jaz bolj neusmiljen od obeh bratov Novakov), ter s tem zaključili našo pustolovščino. Meni je bila všeč.
Še nekaj hitre statistike:
Dolžina: 105,9 km
Trajanje bruto: 8h10m
Trajanje neto: 6h45m
Porabljene kalorije: premalo
Pojedene kalorije: preveč
Radlerji: 4
Pivoti: 2
Medvedi: 0
Za konec še ugotovitev dneva: Če si v avtu, so klanci bistveno krajši in položnejši, kot če jih premaguješ s kolesom!
Tehnikalije
Datum: 26.6.2010
Tura: Postojna - Grobišče - Prestranek - Slavina - Selce - Pivka - Zagorje - Jurišče - Laze nad Gornjim jezerom - Gornje jezero - Dane - Grad Snežnik - Vrhnika - Markovec - Metulje - Nova vas - Velike Bloke - Radlek - Marof - Dolenje jezero - Dolenja vas - Rakov Škocjan - Postojna
Kolo: gorsko
Cestišče: mešano, večina makadam, obvezno gorsko ali vsaj dobro treking kolo
Dolžina: 105,9 km
Višinska razlika: 1380 m
 |
| Profil poti |
 |
| Zemljevid poti |
Klikni za interaktivni zemljevid.
Prenesi GPS sled.
Prenesi .kmz datoteko za Google Earth.
Ni komentarjev:
Objavite komentar