Iz Torbarije v Čufarijo in nazaj

Zakaj se Primorci in Gorenjci živi ne morejo videti? 

Zato, ker so hribi vmes, jasno. Nekaj podobnega velja tudi za prebivalce z obeh strani Javornikov, ki jim to hribovje preprečuje, da bi se videli, na žalost pa velikokrat tudi to, da bi se slišali. Vendar pa gre tukaj za nekaj več; gre za rivalstvo, kakršnih je v tej naši ljubi deželici pod Alpami še nekaj. Gre za sentiment, kakršen vlada  med Šiškarji in Bežigrajčani ali med Prekmurci in Štajerci (oziroma Slovenci, kot si ob meji s Prekmurjem radi pravijo). A pozor, pri tem ne gre za vprašanje, kateri petelin bo lepše in glasneje zapel, ampak za to, kateri bo pri tem stal na višjem kupu gnoja. 

Še dobro, da so Javorniki vmes...

Okoli Cerkniškega jezera

Po vrnitvi z dopusta in tamkajšnjem zadnjem kolesarjenju se mi je zgodila daljša kolesarska pavza, za katero pravzaprav nimam prave razlage. Nekaj dni me je resda držal blažji prehlad, za ostalo pa nimam nekih tehtnih razlogov. Lenoba, melanholija, pomanjkanje motivacije..., neka kombinacija vsega tega je morala biti. Žal je bil rezultat ta, da dober mesec nisem sedel na kolesu, to pa je že obdobje, ki pusti posledice tudi na kondiciji in s tem omeji možen nabor potencialnih kolesarskih smeri. 

Zato sem se, ko sem se ta teden končno uspel ponovno spraviti na kolo, odločil za eno lažjo odpravo, in sicer za kolesarjenje okoli Cerkniškega jezera. To je tura, ki je primerna za umirjeno nedeljsko družinsko kolesarjenje,  ne predolga in ne preveč naporna, zato se mi je zdela pravšnja tudi za moje kolesarsko prebujenje. Pa še po krajih vodi, v katerih sem odraščal in preživel večji del svojega življenja, torej takorekoč po mojem domačem dvorišču.

Slivnica